APDEJT.si

Raziskave kažejo, da je nasilje nad ženskami v Črni gori še vedno zelo razširjeno in predstavlja resno kršitev človekovih pravic. Poudarili so, da ni ženski problem, temveč problem celotne družbe, za katerega reševanje je nujno sodelovanje vseh institucij. Psihologinja Maja Savanović Zorić je ženskam sporočila, da niso same in da niso dolžne reševati družine na svoj račun. Poudarili so tudi, da je femicid najhujši izid dolgotrajnega nasilja. Organizacije so pozvale k odločnemu boju proti nasilju in zagotavljanju življenja, varnosti in dostojanstva vsaki ženski.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Grški premier Kyriakos Micotakis je napovedal, da bo dodatna pomoč v višini 250 evrov za nizke pokojnine izplačana prej od načrtovanega, in sicer v ponedeljek. Poudaril je, da gre za prvo v nizu povišic dohodkov, ki jih bodo upokojenci prejeli od januarja naprej.

V Grčiji danes potekajo notranje strankarske volitve stranke Nova demokracija za izvolitev predsednikov in svetov v upravnih odborih volilnih okrajev in občinskih lokalnih organizacij, pa tudi delegatov za prihajajoči redni kongres stranke. Udeležuje se jih 122.546 aktivnih članov, kar je več kot leta 2021. Premier Kyriakos Mitsotakis bo glasoval v Kato Petraloni.

Moskva je javno zagrozila Grčiji po odločitvi Aten, da bo skupaj z Ukrajino proizvajala pomorske drone. Grški premier Kyriakos Mitsotakis in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta 17. novembra podpisala sporazum o koprodukciji plovil brez posadke, ki jih bosta uporabljali mornarici obeh držav. Grško zunanje ministrstvo je sporočilo, da zavračajo grožnje suverenim državam.

Na dan oboroženih sil je general Dimitrios Houpis poudaril pomen tega dne kot dan hvaležnosti za prispevek osebja oboroženih sil. V Aleksandrupoliju so praznovanje obeležili s polaganjem vencev na spomenik herojem. Predsednik parlamenta Konstantinos Tasulas je bil prisoten na praznovanju v Nikoziji in poudaril, da Grčija in Ciper nadaljujeta boj za pravično in vzdržno rešitev ciprskega vprašanja.

Nova demokracija je obtožila opozicijo, da se je s šovom umaknila iz preiskovalne komisije OPEKEPE, medtem ko jo je Nikos Androulakis obtožil, da ustvarja toksično ozračje in prikriva afero OPEKEPE, ker naj bi "režirala pobeg 'Frapeja'". Pavlos Marinakis je Androulakisa obtožil laganja in napada na Lazaridisa, medtem ko je Androulakis Novo demokracijo označil za nevarne avanturiste.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis se je na konferenci »Reimagine Tourism 2025« pogovarjal s pisateljico Viktorijo Hislop o pomembnosti vrnitve Partenonskih skulptur v Muzej Akropole. Poudaril je, da je vrnitev skulptur nujna, saj je 'kot bi prerezal Mona Lizo na pol'.

PASOK je obtožil Lazaridisa, da je fašističen in kriminalizira politično kritiko, ter pozval premierja Micotakisa, da ga odstrani s položaja poročevalca v preiskovalni komisiji. Lazaridis je napovedal tožbo proti tiskovnemu uradu PASOK. PASOK meni, da Micotakis podpira Lazaridisovo vedenje.

Podpredsednik grške vlade Kostis Hatzidakis je na sestanku z upravo organizacije OPEKEPE poudaril, da si prizadevajo za pravočasno izplačilo osnovnih kmetijskih subvencij in ukrepa 23 do konca novembra. Poudaril je, da je izplačilo subvencij prednostna naloga vlade in ministrstva za kmetijski razvoj.

Poslanec Vzhodne Atike se je v intervjuju za časopis "Sto Karfi" jasno distanciral od tistih v PASOK, ki govorijo o dialogu z Aleksisom Ciprasom in stranko, ki jo pripravlja na ustanovitev. Andrulakis ponovno uvaja strategijo, ki nasprotuje tako Micotakisu kot Ciprasu, kar kaže na notranje napetosti znotraj PASOK glede prihodnje politične usmeritve.

Nikos Karahalios je v objavah na X (prej Twitter) ponovno napadel Panosa Kammenosa, češ da je imel 'neuravnoteženo idejo' o združitvi stranke ANEL s KYMA in imenovanju Marie Karystianou za podpredsednico. Medtem pa se Kyriakos Mitsotakis trudi zmanjšati razkol s poslanci Nove demokracije s kavo v parlamentu in političnim spogledovanjem na terenu, da bi našel zaveznike znotraj stranke.

Komisija KKE za vzhodno Makedonijo in Trakijo kritizira obisk premierja Micotakisa v Komotini, češ da podjetniški lobiji »si manejo roke«, medtem ko kmetje in delavci trpijo. KKE je v parlamentu sprožil tudi vprašanje o odstranitvi azbesta iz delavskih stanovanj v Nausi. Poleg tega so viri iz PASOK opozorili, da tehnični svetovalec Neuropublic sodeluje z OPEKEPE že od leta 2006, kar nasprotuje trditvam Nove demokracije.

Grški premier Kyriakos Mitzotakis je okrepil svoje aktivnosti doma in v tujini, medtem ko je Panos Kammenos ostro kritiziral Antonisa Samarasa. Nico Karahalios je razkril, da je bila načrtovana skupna pojavitev Marie Karistianou na političnem prizorišču, kar nakazuje na morebitno ustanovitev nove stranke.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis je v svoji tedenski objavi na družbenih omrežjih obsodil dogodke na Kreti kot "izrojitev tradicije" in "odpadke preteklih časov". Pri tem se ni dotaknil vprašanja velikih gospodarskih interesov, ki izkoriščajo kriminalne aktivnosti in povezave z državnimi mehanizmi za doseganje dobička, kar se odraža tudi v škandalih, kot je primer OPEKEPE. Mitsotakis je napovedal zaostritev kazenskega zakonodaje in omenil "mladostniško prestopništvo" ter obljubil načrt v 12 točkah za preprečevanje.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis je ob prazniku zaščitnika grških letalskih sil čestital pripadnikom in poudaril, da so grška krila močnejša kot kdaj koli prej. Pohvalil je sodelovanje med politično in vojaško vodstvom, ki omogoča letalskim silam, da z večjo samozavestjo gledajo v prihodnost in zagotavljajo varnost države.

Grški premier Micotakis je v telefonskem pogovoru zagotovil polno podporo Grčije evropski poti Črne gore in pohvalil dosežke ter močno vodstvo predsednika Milatovića. Micotakis je napovedal, da bo do konca leta obiskal Črno goro. Predsednik Grčije Konstantinos Tasulas pa bo Črno goro obiskal že v decembru, na povabilo Milatovića.

Kimberly Guilfoyle, nova ameriška veleposlanica, in grški premier Kiriakos Micotakis sta po srečanju v palači Maximos pozdravila skupino učencev. Guilfoyle je izrazila prepričanje, da bo sodelovanje med državama doseglo nove višine.

Grški minister za infrastrukturo in promet, Chrístos Dímás, je na gospodarskem forumu Delphi v Torontu poudaril stabilno rast grškega gospodarstva ter strateške naložbe v infrastrukturo in promet. Dímás je predstavil podatke o uspešnosti grškega gospodarstva v zadnjih letih, ki prekaša povprečje Evropske unije v rasti in zmanjševanju brezposelnosti, hkrati pa ohranja pozitivno fiskalno sliko in izboljšuje investicijsko klimo. Poudaril je, da se je podoba Grčije na mednarodnih trgih korenito spremenila.

Kimberly Guilfoyle se je kot nova veleposlanica ZDA v Grčiji sestala s predsednikom Konstantinosom Tasoulasom. Srečala se je tudi s Tatjano Blatnik na ameriškem veleposlaništvu. Domača buržoazija se usklajuje z načrti Američanov za "energetsko prevlado".

Po odstopu direktorja ELTA, Grigorisa Sklikasa, je bila preložena seja parlamentarnih odborov, kar je opozicija kritizirala kot omalovaževanje institucionalnih funkcij. KKE (Komunistična partija Grčije) je izrazila podporo zaščiti posojilojemalcev v švicarskih frankih. Viri iz Nove demokracije (ND) so odgovorili na kritike glede OPEKEPE in poudarili načrt, preglednost in odgovornost vlade. Organizacija OGE je obsodila kazenski pregon predsednika delavskega centra Pirej in združenja pristaniških delavcev COSCO.

Kimberly Guilfoyle je kot nova ameriška veleposlanica v Grčiji začela svoj mandat s sprejemom v Grand Hyattu v Atenah. Sprejema se je udeležilo približno 300 gostov, predvsem predstavnikov grških oboroženih sil in varnostnih služb. Iz političnega življenja sta bila prisotna le ministra Nikos Dendias in Vasilis Kikilias ter državni sekretar Charis Theocharis. Guilfoyle se bo srečala tudi s predsednikom republike.

Grška vlada je predlagala sporno spremembo zakona o spomeniku Neznanemu vojaku, ki uvaja strožje kazni za njegovo oskrunitev, kar je sprožilo kritike opozicije, predvsem s strani komunistične partije (KKE), ki meni, da gre za poskus zaostritve državne represije in omejevanje pravice do zbiranja. Premier Mitsotakis naj bi v parlamentu pozval druge voditelje političnih strank, da se jasno opredelijo glede zaščite spomenika. Hkrati so se pojavile kritike političnega sistema na splošno, zlasti v povezavi s tragedijo v Tempih, kjer je Maria Karystianou izrazila nezadovoljstvo s trenutnim stanjem v grški politiki.

Italijanski podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Antonio Tajani se je v Sloveniji udeležil vrha držav južne Evrope Med9. Tajani je na vrh prišel na podlagi pooblastila predsednice vlade Giorgie Meloni. Med9 združuje Hrvaško, Ciper, Francijo, Grčijo, Italijo, Malto, Portugalsko, Španijo in Slovenijo.

V Peruju je prišlo do nasilnih protestov manj kot teden dni po oblikovanju nove vlade, pri čemer je bilo v Limi ranjenih najmanj 75 ljudi, večinoma policistov. Medtem se grška vlada trudi umiriti nezadovoljstvo kmetov z izplačilom subvencij, da bi zmanjšala napetosti v podeželju. Vlada poskuša pospešiti plačila preko organizacije OPEKEPE.

Grški parlament je sprejel zakon, ki delodajalcem v zasebnem sektorju omogoča podaljšanje delovnega časa do 13 ur na dan, kar je sprožilo množične proteste in nezadovoljstvo med delavci. Sindikati opozarjajo, da bo reforma poslabšala delovne pogoje in ogrozila pravice delavcev, ki se že spopadajo z visokimi življenjskimi stroški in nizkimi plačami. Vlada trdi, da bo zakon spodbudil gospodarsko rast.

Grčija in Egipt sta dosegla izvensodni dogovor glede prihodnosti samostana sv. Katarine, enega najstarejših krščanskih krajev čaščenja, ki se nahaja ob vznožju gore Sinaj v Egiptu. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je sporočil, da bo dogovor podpisalo vodstvo samostana in egiptovske oblasti, s čimer se končuje diplomatski spor med državama glede statusa tega pomembnega verskega spomenika.

Med obiskom premierja Kyriakosa Micotakisa v bolnišnici Attikon v Atenah so izbruhnili protesti zdravstvenih delavcev zaradi stanja javnega zdravstva. Policija je uporabila solzivec in palice proti protestnikom, kar je povzročilo spopade. Protestniki so se zbrali, da bi izrazili nezadovoljstvo z razmerami v zdravstvenem sistemu.

Donald Trump po sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja v Gazi ni podprl rešitve dveh držav in dejal, da se osredotoča na obnovo območja Gaze. Izrazil je tudi dvom o tem, ali mu bo uspelo priti v nebesa, kljub zaslugam za končanje vojne med Izraelom in Hamasom.

Donald Trump je v izraelskem parlamentu po izpustitvi talcev in dogovoru o prekinitvi ognja v Gazi govoril več kot eno uro ter pozdravil "zgodovinsko zoro novega Bližnjega vzhoda". Med njegovim govorom sta dva izraelska poslanca protestno prekinila sejo. Kolumnist James W. Davis je pojasnil, kako je Trump dosegel mirovni dogovor.

Predsednik Donald Trump je odpotoval v Izrael in Egipt, da bi proslavil prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom, ki so jo posredovale ZDA. V Sharm el-Sheikhu je potekal mirovni vrh o Gazi, ki sta ga gostila Trump in egiptovski predsednik El-Sisi, vendar se ga Izrael ni udeležil. Prekinitev ognja v Gazi je ob predlagani izmenjavi talcev in zapornikov trajala že tretji dan.

Po tem, ko je v petek začela veljati prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom, se je na tisoče razseljenih ljudi vrnilo v severni del Gaze. Izrael je začel umikati svoje sile in zbral zapornike, ki naj bi bili izpuščeni v zameno za talce. Donald Trump naj bi v nedeljo odpotoval na Bližnji vzhod, da bi obeležil prvo fazo mirovnega načrta. Predsednik Macron naj bi obiskal Egipt, Trump pa naj bi se v ponedeljek udeležil podpisa mirovnega sporazuma v Sharm el-Sheikhu skupaj s posredniki iz Egipta, Katarja in ZDA. Visoki predstavnik Hamasa, Basem Naim, je pohvalil Trumpovo vlogo pri pogajanjih o prekinitvi ognja.

Na slovesnosti na Univerzi v Atenah je bil načelnik grškega generalštaba Dimitrios Choupis imenovan za častnega doktorja. Medtem je bila v Narodni galeriji v Atenah predstavljena knjiga Alexisa Patelisa o gospodarskem okrevanju Grčije, dogodka pa se je udeležil tudi premier Kyriakos Mitsotakis. Sindikat PAME poziva k stavki proti zakonu o 13-urnem delovniku. Stranka SYRIZA je kritizirala podpredsednika organizacije OPEKEPE, Ioannisa Kaimakamisa, zaradi domnevnega konflikta interesov. Potekali so tudi protesti delavcev bolnišnice Thriasio proti vladnemu praznovanju 20. obletnice centra za opekline. Poleg tega je sindikat ESK organiziral protest proti nepravilnostim pri volitvah v Združenju paraplegikov. Nazadnje, Komunistična partija Grčije žaluje za smrtjo Fotisa Kardouliasa, medtem ko podcast 902.gr intervjuva čistilko Christino Karamaliki o stavki proti zakonu o 13-urnem delovniku.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so v Beogradu potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsojali genocid v Gazi. V Združenem kraljestvu so civilnodružbene skupine obsodile načrte za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Na britanskih univerzah so bili načrtovani propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, pri čemer po Gazi nobena arabska država ni varna.

Izrael je obeležil drugo obletnico napada Hamasa, v katerem je umrlo več kot 1200 ljudi, večinoma civilistov, in ki je sprožil vojno v Gazi. Na jugu države so potekale žalostne slovesnosti. Ob obnovitvi pogovorov o prekinitvi ognja, se je grški premier Micotakis zavzel za pogum in zadržanost pri doseganju trajnega premirja in izpustitvi talcev. Od oktobra 2023 so se razmere na Zahodnem bregu zaostrile.

Predstavnik PASOK-a, Kostas Tsoukalas, je obtožil vlado prikrivanja in poudaril, da poskuša z oglaševanjem orožja nadomestiti diplomatske poraze. Donald Trump je opozoril Hamas, da se bo v primeru nepodpisa sporazuma do nedelje sprožila »pekel«. Grško zunanje ministrstvo je izrazilo močan protest izraelskemu veleposlaniku zaradi izjave ministra Bena Gvirja, ki je zahteval zaprtje grških aktivistov, ki so pluli proti Gazi.

V Kopenhagnu so se zbrali voditelji 27 držav članic Evropske unije, da bi razpravljali o krepitvi evropske obrambe pred rusko grožnjo, vključno z obrambo pred droni. Razpravljali so o gradnji "zidu proti dronom" za zaščito kontinenta, kar je postalo še posebej aktualno zaradi nedavnih incidentov z ruskimi droni. Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da je situacija ena najnevarnejših po drugi svetovni vojni.

Donald Trump je ukazal napotitev ameriške vojske v Portland zaradi protestov proti ICE (Immigration and Customs Enforcement). To bi bila že četrta ameriška lokacija, kamor je Trump poslal vojake nacionalne garde. Medtem so ZDA preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih dejanj" med propalestinskim protestom v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake, naj "ne ubogajo Trumpovega ukaza" in "ne uperijo pušk v človeštvo".

Donald Trump je kot pogoj za prodajo letal F-35 Turčiji postavil zahtevo, da Turčija zmanjša nakupe nafte iz Rusije. Trump in Erdoğan sta se srečala v Beli hiši, kjer so poskušali izboljšati odnose med državama. Po srečanju je Turkish Airlines napovedal naročilo do 250 letal Boeing.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev se je v New Yorku, kjer je potekalo zasedanje Združenih narodov, srečal s predsednikom Portugalske Marcelom Rebelom de Sousa, višjim podpredsednikom ameriške gospodarske zbornice Khushom Choksyjem, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, grškim premierjem Kyriakosom Mitsotakisom, iraškim predsednikom Abdelom Latifom Jamalom Rashidom in predsednikom vlade Bolgarije Rossenom Jeliazkovom. Pogovori so potekali v različnih formatih in so zajemali različne teme.

Kremelj je označil za "globoko napačno" izjavo Donalda Trumpa, da lahko Ukrajina povrne vsa ozemlja, ki jih je zasedla Rusija. Medtem se Nemčija pripravlja na morebiten neposreden spopad z Rusijo in pripravlja scenarije za oskrbo vojakov.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev se je 23. septembra na sedežu Združenih narodov v New Yorku srečal z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Alainom Bersetom, grškim premierjem Kyriakosom Mitsotakisem in iraškim predsednikom Abdulom Latifom Jamalom Rashidom. Armenski predsednik Vahagn Khachaturyan se je prav tako v New Yorku srečal z iraškim predsednikom Abdulom Latifom Jamalom Rashidom, kjer sta razpravljala o krepitvi odnosov med državama.

Donald Trump je sporočil, da je dosegel dogovor s Kitajsko glede aplikacije TikTok. Hkrati se je v New Yorku srečal s kazahstanskim predsednikom Kassym-Jomartom Tokajevim. V članku na reason.com pa so poročali o vizumu, ki stane 100.000 dolarjev, pri čemer je bila slika Trumpa pred Belo hišo uporabljena kot ilustracija.

V Grčiji je poslanec stranke KKE, Giorgos Stefanakis, kritiziral gospodarsko politiko vlade in napovedal obsežno javnomnenjsko raziskavo. Alexandra Sdoukou, predstavnica Nove demokracije, je poudarila pomembnost prisotnosti podjetja Chevron v Grčiji za investicije in geopolitiko. V Franciji se vlada sooča z izzivi po tem, ko je bonitetna agencija Fitch Ratings znižala kreditno oceno države. V Grčiji se začenja pilotni program v šolah za prepoznavanje lažnih novic.

V Grčiji je potekala medresorska seja v poslopju Maximos, na kateri so s predstavniki Googla razpravljali o prihodnosti umetne inteligence. Premier Kyriakos Mitsotakis je poudaril, da ima Grčija podrobno strategijo glede vloge in položaja, ki ga lahko država zavzame v svetovnem ekosistemu umetne inteligence. Sestanka se je udeležil tudi izvršni direktor podjetja Google DeepMind, Demis Hassabis. Mitsotakis je izrazil prepričanje, da se lahko Grčija postavi v ospredje inovacij.

Obisk ameriškega ministra za notranje zadeve Douga Bergama v Grčiji je bil zaznamovan s srečanjem s premierjem Micotakisem, kjer so razpravljali o energetski varnosti in strateškem partnerstvu med državama. KKK je ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi ameriških interesov in morebitnega izkoriščanja otoka Gyaros. Nemški kancler Friedrich Merz pa opozarja na resne varnostne razmere in poziva k okrepljenemu delovanju obveščevalnih služb.

Grška družba za upravljanje ogljikovodikov in energetskih virov (EDEYEP) je ustanovila ocenjevalno komisijo za ogljikovodike. Premier Micotakis se je srečal z ameriškim ministrom za notranje zadeve in poudaril strateško partnerstvo Grčije in ZDA ter možnost širitve energetskega sodelovanja. Poudaril je tudi vlogo Grčije kot "vozlišča" v nevarnih energetskih projektih. Razkrito je bilo, da ima Grčija pripravljene načrte za vpletanje v ukrajinsko vojno, ob zaostrovanju razmer.

V Grčiji sindikat PAME poziva k vsesplošni stavki 1. oktobra, s ciljem zavrniti predlog zakona o 13-urnem delavniku in zahtevati 7-urni delavnik, 5-dnevni delovni teden in 35-urni delovni teden z višjimi plačami. Na Cipru minister za delo Yannis Panayiotou obravnava vprašanje samodejnega prilagajanja plač (ATA) s poudarkom na nizkih in srednjih dohodkih. V Grčiji je Pavlos Marinakis odgovarjal na vprašanja glede ukrepov, napovedanih na mednarodnem sejmu v Solunu, vključno z razlogi za neizplačilo 13. plače.

Friedrich Merz je izjavil, da mora Evropa ponovno oceniti svoje interese v odnosu do ZDA, pri čemer je napovedal, da bo transatlantsko sodelovanje v prihodnje odvisno od posameznih okoliščin. Hkrati je bilo poudarjeno, da zakon o ustanovitvi in delovanju podružnic tujih univerz v Grčiji ustvarja ugodne naložbene priložnosti za državo na področju visokega šolstva in raziskav. Zunanji minister Cipra, Konstantinos Kombos, je v Albaniji predstavil prioritete ciprskega predsedovanja Svetu EU.

Po poročanju grških medijev je premierjev ekonomski svetovalec Michalis Argyrou izjavil, da bodo ukrepi, ki jih je na sejmu v Solunu (ΔΕΘ) napovedal premier Kyriakos Mitsotakis, zajeli več kot štiri milijone davkoplačevalcev. Ministrica za delo Niki Kerameus je dodala, da bodo zaposleni od leta 2026 prejeli višje neto plače.